Naredili smo primerjavo lastnosti najpogosteje uporabljenih lesov za izdelavo savne. Osredotočili smo se predvsem na tiste fizikalne in mehanske lastnosti lesa, ki so pomembne z vidika uporabe v savni.
Najpogosteje uporabljeni lesovi za izdelavo savn so trepetlika, lipa, smreka, hemlock (kanadski macesen) ter cemprin (švicarski bor).
GOSTOTA LESA
je razmerje med maso in volumnom danega telesa in je odvisna tudi od njegove vlažnosti. Pri primerjavi gostote lesa smo upoštevali srednjo vrednost zračno suhega lesa. Z gostoto narašča prevodnost lesa za toploto. Večja kot je toplotna prevodnost lesa, več toplote les absorbira.
Pri savni je pomembno, da je toplotna prevodnost lesa manjša, saj tako les pri segrevanju v savni ne bo toliko absorbiral toplote in ne bo vroč na dotik. To je še posebej pomembno pri klopeh in naslonih v savni oziroma pri vseh površinah, ki se jih dotikamo.
TRDOTA
Drevesne vrste glede na trdoto delimo na mehke, srednje trde in trde. Trepetlika, lipa in smreka spadajo med mehke lesove, hemlock in cemprin pa med srednje trde. Z gostoto lesa narašča tudi trdota lesa. Za izdelavo savn so najbolj primerni mehki lesovi, ker imajo majšo toplotno prevodnost, kar pomeni da se ne segrevajo tako močno in posledično niso vroči na dotik.
DIMENZIJSKA STABILNOST
Pomembna lastnost lesa sta nabrekanje in krčenje. Les se različno krči glede na smer: vzdolžno, radialno in tangencialno (v smeri letnic). Zaradi različnega krčenja in nabrekanja lesa v različnih smereh, se ne spreminjajo samo mera in prostornina drevesnih vrst, spreminja se tudi njihova oblika.
Dimenzijska stabilnost lesa pomeni, koliko les spremeni dimenzijo, volumen in obliko. Visoka dimenzijska stabilnost pomeni, da se les malo krči in nabreka in posledično zaradi tega svoje oblike, volumna ali dimenzije ne spreminja veliko.
Trepetlika je izmed vseh lesov najbolj dimenzijsko stabilna. Pri tako ekstremnih pogojih, kot so v savni (stalna temperaturna nihanja, razlike v vlagi), les trepetlike najbolj ohranja svojo obliko (se ne krivi), dimenzijo in volumen (se ne krči in nabreka).
SMOLNATOST
Čeprav ima drevesna smola veliko pozitivnih lastnosti, pa v savni njena prisotnost ni zaželjena. Pri segrevanju se smola utekočini in začne iztekati iz lesa. Poleg tega, da to predstavlja estetsko težavo, je tako prisotna tudi nevarnost opeklin.
Nekateri ljudje so tudi alergični na drevesno smolo in se jim ob stiku z njo na koži pojavijo alergijski izpuščaji. Najmanj smol vsebujejo listavci (trepetlika, lipa), največ pa iglavci, največ med njimi je vsebuje smreka.
GRČAVOST
Grče zmanjšujejo trdnost lesa, kar je še posebaj moteče pri uporabi klopi in naslonov. Les, ki je brez grč ima tudi večjo estetsko in ekonomsko vrednost.
TERMIČNO MODIFICIRAN LES
Termična modifikacija lesa je postopek, kjer les segrevamo med 180 in 240 stopinj C v odsotnosti kisika in mu tako spremenimo osnovno molekularno strukturo celične stene. Les med tem postopkom potemni – dobi značilno rjavo barvo.
Prednosti termično modificiranega lesa:
- izboljšana odpornost proti naravnim škodljivcem
- zmanjšana toplotna prevodnost lesa
- zmanjšana ravnovesna vlažnost lesa
- izboljšana dimenzijska stabilnost
- eksotičen videz
Iz primerjave med različnimi lesovi lahko ugotovimo, da je najprimernejši les trepetlike, ker ima najmanjšo gostoto in je najmanj toploto prevoden, ima največjo dimenzijsko stabilnost (se ne krči, nabreka, krivi) ter se ne smoli. Termično modificirana trepetlika ima zgoraj naštete lastnosti še izboljšane.
- Viri:
- Polan, J., Leban, I., 2004: Les – zgradba in lastnosti. Ljubljana, Lesarska založba
- Fregert, S., et al., Journal of Alllergy, Vollume 34, Issue 5, 1963; 404-408
- Veg, T, 2009: Termična modifikacija različnih vrst lesa, diplomsko delo. Ljubljana