Biohacking je pristop, pri katerem z zavestnimi spremembami življenjskega sloga poskušamo izboljšati počutje, regeneracijo, telesno zmogljivost in kakovost spanja. Čeprav izraz zveni sodobno, so številne prakse, ki jih danes uvrščamo med biohacking, poznane že dolgo.
Mednje sodijo urejen ritem spanja, gibanje, prehrana, dihalne tehnike, izpostavljanje mrazu in vročini ter spremljanje odzivov telesa. Namen ni iskanje bližnjic ali čudežnih rešitev, temveč razumevanje, kako določene navade vplivajo na nas.
Med najbolj zanimive in hkrati preproste metode sodi savnanje.
Zakaj savnanje sodi v biohacking?
V savni telo izpostavimo visoki temperaturi, zaradi katere mora aktivirati mehanizme za uravnavanje telesne temperature. Krvne žile v koži se razširijo, poveča se prekrvavitev, srčni utrip naraste in začne se intenzivno potenje.
Takšna izpostavljenost je primer nadzorovanega fiziološkega stresa. V ustrezni meri lahko začasna obremenitev spodbudi prilagoditvene odzive organizma. Ta pojav imenujemo hormeza.
Podoben princip poznamo pri telesni vadbi. Trening predstavlja obremenitev, med počitkom pa se telo nanjo prilagaja. Pri savnanju dražljaj namesto mišične aktivnosti predstavlja toplota.
Kaj se med savnanjem dogaja v telesu?
Eden od odzivov na vročino je povečana aktivnost proteinov toplotnega šoka oziroma heat shock proteins. Gre za beljakovine, ki sodelujejo pri zaščiti celic in pravilnem zvijanju oziroma delovanju drugih beljakovin.
Hkrati se zaradi potrebe po oddajanju toplote spremeni delovanje srčno-žilnega sistema. Srce začne črpati hitreje, več krvi pa se usmeri proti površini telesa.
Prav odziv organizma na toploto je eden glavnih razlogov, da je savnanje postalo zanimivo tudi z vidika raziskovanja zdravja in dolgoživosti. Opazovalne raziskave redno uporabo savne povezujejo z nekaterimi ugodnimi srčno-žilnimi izidi, vendar teh povezav ne smemo razumeti kot dokaz, da savna sama preprečuje bolezni.
Savnanje in regeneracija
Savna je priljubljena tudi po športni aktivnosti. Toplota poveča prekrvavitev kože, mnogi pa po savnanju občutijo manjšo mišično napetost in prijetno telesno sprostitev.
Pri tem je pomembna hidracija. Med daljšim savnanjem lahko s potenjem izgubimo precej tekočine, zato obisk savne po zahtevnem treningu zahteva nekoliko več pozornosti. Če smo že pred vstopom dehidrirani, dodatno potenje ni dobra ideja.
Po savnanju je zato smiselno nadomestiti tekočino, ob močnem potenju pa tudi izgubljene elektrolite.
Savna kot prostor za mentalni odklop
Koristi savne niso nujno povezane samo s fiziološkimi procesi. V času, ko nas večino dneva spremljajo zasloni, obvestila in nenehen dotok informacij, savna ustvari okolje, v katerem smo prisiljeni za nekaj časa prekiniti običajen tempo.
Telefon ostane zunaj, gibanja je malo, pozornost pa se spontano preusmeri na dihanje in telesne občutke.
Zato je lahko obisk savne tudi ritual umirjanja. Ni treba meriti vsake minute, srčnega utripa ali drugega podatka, da bi imel takšen odmik vrednost. Včasih je prav odsotnost merjenja najbolj koristni del izkušnje.
Lahko savnanje pomaga pri spanju?
Savnanje v večernih urah lahko nekaterim pomaga ustvariti prijeten prehod iz aktivnega dela dneva v počitek. Po izpostavljenosti vročini se telo postopoma ohlaja, hkrati pa občutek telesne sprostitve lahko pripomore k umirjanju pred spanjem.
Odziv je individualen. Nekaterim večerna savna ustreza, drugim intenzivna vročina tik pred spanjem ne. Namesto strogega pravila je zato smiselno spremljati kakovost spanja in jutranje počutje ter temu prilagoditi čas obiska.
To je pravzaprav bistvo dobrega biohackinga: ne sledimo protokolu samo zato, ker je priljubljen, ampak preverimo, kako se nanj odziva naše telo.
Je potenje res »detox«?
Savnanje se pogosto promovira kot način razstrupljanja telesa, vendar je izraz »detox« pri tem lahko zavajajoč.
Glavna naloga potenja je hlajenje telesa. Za presnovo in odstranjevanje številnih odpadnih snovi skrbijo predvsem jetra, ledvice in drugi telesni sistemi.
To ne zmanjšuje vrednosti savnanja. Pomeni le, da njegovih učinkov ni treba utemeljevati s pretiranimi obljubami o »izločanju toksinov«.
Kako začeti s savnanjem?
Pri savnanju ni cilj zdržati najvišjo temperaturo ali ostati v savni dlje od drugih. Za začetnika je veliko bolj smiselno začeti s krajšo izpostavljenostjo in postopoma ugotoviti, kaj mu ustreza.
Pomembno je, da:
- v savno ne vstopamo dehidrirani,
- pred savnanjem in po njem pijemo dovolj tekočine,
- ne kombiniramo savne z alkoholom,
- med posameznimi obiski omogočimo telesu počitek in ohlajanje,
- savno zapustimo ob vrtoglavici, slabosti, izraziti šibkosti ali drugem neobičajnem počutju.
Ljudje s srčno-žilnimi boleznimi, težavami z uravnavanjem krvnega tlaka, nosečnice in osebe z drugimi zdravstvenimi stanji naj se o primernosti rednega ali intenzivnega savnanja posvetujejo z zdravstvenim strokovnjakom.
Biohacking ni tekmovanje
Pri biohackingu lahko hitro dobimo občutek, da potrebujemo vedno več podatkov, naprav in zahtevnih protokolov. Toda dolgoročno imajo pogosto največjo vrednost navade, ki jih lahko brez večjih težav vključimo v vsakdanje življenje.
Savna je dober primer združevanja tradicionalne prakse s sodobnim razumevanjem fiziologije. Telesu ponudi toplotni dražljaj, nam pa čas za umiritev in odmik od vsakodnevnega tempa.
Namesto vprašanja »Koliko časa moram biti v savni, da bom dosegel maksimalen učinek?« je zato morda bolj smiselno vprašanje:
»Kako lahko savnanje vključim v svoj življenjski slog tako, da se bom po njem dobro počutil in ga bom lahko izvajal dolgoročno?«
Prav v tem se skriva uporabna stran biohackinga – ne v ekstremih, temveč v premišljenem oblikovanju navad, ki imajo svoje mesto tudi čez nekaj let.
